Porodna zgodba

“Končno lahko počasi začnem zbirati misli in občutke o zadnjih mesecih, tednih mojega življenja. O trenutku, ko sem kupe papirja, športnih pripomočkov, razne literature in ostalih drobnarij zamenjala za kupe plenic, sladkih, majhnih oblačilc, vonj po dojenčku.

Nosečnost sem preživela aktivno. Razvajala sem se z dolgimi sprehodi, z veseljem v srcu in na obrazu in seveda z rednimi obiski pilatesa za nosečnice, 2 -3krat tedensko, pri Petem elementu.

Primerna vadba v nosečnosti je pomembna kot pozitivne misli, zdravje, ljubezen do sebe, do male pikice, ki raste v tebi. Klepet s sovadečimi o tem in onem, o trebuščku, opazovanje, kako čas tokrat res vidno teče in zaupanja vredno strokovno vodenje vadbe so razlog, da sem vsakokrat komaj čakala ure pilatesa za nosečnice. Vadba pilatesa za nosečnice je vse prej, kot samo telovadba – je učna ura o spremembah v telesu nosečnice, o pravilni drži, o primernih vajah v nosečnosti, o pravilnem in varnem izvajanju le teh, ozaveščanje posameznih mišičnih skupin, priprava na porod sam. Še posebej je pomemben ‘body-mind’ vidik, saj je v nosečnosti še toliko bolj pomemben stik s svojim telesom, ki se počasi spreminja in pripravlja na prihod novega življenja. Brez skrbi in z veliko mero veselja smo se prepustile nadvse strokovnem vodenju inštruktoric, ki so nas varno popeljale skozi vadbo.

In napočil je dan D in trenutek, ko sem zaslutila – zdaj gre pa zares! Sprva neredni popadki so se vlekli do večera naslednjega dne, jaz pa sem obnavljala naše priprave na porod na vadbi pilatesa. Naslednji dan ob 10-tih zvečer, so bili popadki že zelo močni in pogosti in odpravila sva se v porodnišnico. Uf, malo odprta… še bo trajalo. Uredim vse podrobnosti na poti med sprejemno in porodno sobo in se, žal še v zelo zgodnji fazi, vležem na porodno posteljo. Bilo je okrog 11.00 zvečer. Redni in močni popadki so trajali vse do okrog 4.30 zjutraj. Vmesni čas je zavit v meglo, partnerjev pogled, stisk roke, moje koncentriranje na predihavanje popadkov. Živo se spomnim inštruktorice Špele, ki je dejala:’ Popadki bolijo, zelo, a vsak je korak bliže k otročku.’ Popadke sem tako sprejemala umirjeno, jih predihavala prav tako, kot smo se vse dolge mesece učile. Učile smo se predihavati popadke, se z njimi spoprijeti tudi mentalno – zavestno. In ravno to mi je v dolgih urah ležanja v porodni sobi zelo pomagalo pri sproščanju ob popadkih in predihavanju le teh. Morda še kratka anekdota, ko me je sestra v porodni sobi vprašala ali popadke sploh čutim, saj me njimi ostajam tako mirna;) Če bi zmogla, bi se zasmejala;))

Porod se je končal z dodanimi umetnimi popadki in v kratkem sem že božala glavico moje punčke;) Vsekakor katarzična izkušnja, vredna novega življenja.

Hvaležna sem svojemu dragemu, da je čvrsto stal ob meni, inštruktoricam ‘Elementkam’, ki so me tako dobro opremile z znanjem, dobro telesno pripravljenostjo, fizičnimi sposobnostmi in mentalno ozaveščenostjo samega poroda, pa tudi predporodnega in poporodnega obdobja.”

Jelena K.