Porodna zgodba

“Minili so dobri štirje meseci, odkar se nama je v najinem malem gnezdecu pridružila deklica Julija. Nisem našla pravega časa, morda tudi misli še niso bile tako zbrane, da bi lahko pisala o svoji porodni izkušnji in poporodnem izzivu, danes pa moja štručka pridno spi v svoji posteljici, kosilo je skuhano, perilo obešeno in kar naenkrat čas, da se usedem za računalnik in zapišem, kar sem že dolgo želela. Za vse tvoje tečajnice, zate, ki si enkratna inštruktorica in super oseba pa tudi v prijetno branje moji deklici, ko bo odrasla in jo bo zanimalo, kako je prišla na svet.

Torej, najina Julija je svoj prihod naznanila sredi vroče poletne julijske noči. Zbudil me je čuden občutek v trebuhu in hitro sem stekla na stranišče, za mano pa potoček vode. Takoj sem vedela, da je to to in obvestila še mojega, da bova, kot kaže, morala pohitet. Za vsak slučaj sem poklicala še v porodnišnico, kjer pa so mi zagotovili, da še ni tako hudo, saj je bilo vode res zelo malo in da naj se kar naspim ter pridem zjutraj. Spala sem bolj malo in zelo slabo, zjutraj pa sem vseeno skočila še pod tuš in si umila lase ter v torbo zmetala še zadnje drobnarije, nato pa hiter skok k moji ginekologinji, ki me je kar hitro napotila v porodnišnico. Želela sem roditi v Postojni in sem vesela, da me je na pregled peljal moj oči, saj sva lahko kar skupaj nadaljevala pot proti Postojni. Med vožnjo sem ležala na zadnjih sedežih, ki mi jih je oči primerno obložil, tako da sem lahko počivala in počasi predihavala prve popadke. Ob prihodu so me najprej pregledali in priklopili na CTG, ki je kazal zelo neredne popadke, odprta sem bila tudi vsega skupaj nič (1,5cm), tako da so me sicer zadržali, ampak so mi že takoj zagotovili, da danes ne bo nič in da naj se kar udobno namestim v sobi. Moj me je prišel še pogledat, ampak sva se skupaj odločila, da gre domov, se naspi in kaj poje, saj naju drug dan čaka akcija. Oh, kako sem se zmotila! Že okoli 21h se je začelo, zelo redni in močni popadki, ki sem jih predihavala, kot smo se učile skupaj in lahko rečem, da je zelo pomagalo. Poskušala sem se čim bolj povezati z bitjecem v sebi, roko sem ves čas držala na popku in potihem prigovarjala svoji deklici, da bo vse v redu, da naj le še malo počaka in jo bom lahko stisnila k sebi. CTG ob 22h je pokazal popadke na 5 minut, babica je ugotovila, da sem se v parih urah odprla na neverjetnih 10cm in gremo kar v porodno.. akcija! Moj je prihitel v Postojno, se preoblekel, ob 23h smo bili v porodni sobi, Julija se je rodila ob pol dveh zjutraj. Popadke sem ves čas predihavala s pasjim dihanjem, držala sva se za roke, ni bilo lahko, a sem zmogla in tako sem brez vseh protibolečinskih sredstev doživela tako zelo želeno izkušnjo naravnega poroda. Lahko se zahvalim osebju postojnske porodnišnice za izjemno dobro opravljeno delo, spodbujanje in usmerjanje misli in energije v prave smeri. Prerezan presredek je zdravnik zašil tako, kot bi si lahko samo želela, pritisk na trebuh s strani ene od babic pa sem čutila le kot pomoč, da čim prej pridem v stik s svojim detecem. Ni me bolelo in resnično mi je pomagalo, saj v tistih zadnjih trenutkih nisem imela več moči za iztis. Kaj lahko dodam? Celo nosečnost sem bila zelo aktivna. Vadbo pilatesa sem enkrat ali dvakrat tedensko obiskovala od tretjega meseca nosečnosti pa vse do dneva pred porodom, veliko sem brala in poskušala vizualizirat uspešen porod, zadnje tri tedne pred porodom pa sem bila tudi na treh tretmajih akupunkture za nosečnice. Vse to in veliko spoštovanje do samega dogodka rojstva me je pripeljalo do izjemne izkušnje, ki je ne bom nikoli pozabila. Vesela sem, da je porod potekal brez problemov in da se moja Julija ni preveč utrudila, kar se ji pozna še zdaj, saj je že vse od prvega dne zelo vesela, razigrana in radovedna deklica.

Ekipi Petega elementa želim vse dobro še naprej, res sem vesela, da sem vas spoznala. Špela, zate najdem le lepe besede! Vsak teden znova sem se veselila, da pridem k tebi na pilates. Koliko smo se presmejale, a hkrati tudi trdo delale. Si prava za to delo in le nadaljuj! Iskreno verjamem, da je moja zgodbica tako lepa tudi zaradi tebe. Hvala!”

Renata