Razmik preme trebušne mišice- diastaza rektusov

Žensko telo je med nosečnostjo in po njej, izpostavljeno velikim spremembam, zato lahko neopazna težava, kot je na primer razmik trebušne preme mišice, privede do bolečin v hrbtnem delu. Fizična aktivnost je med samo nosečnostjo priporočljiva, saj se preko nje lahko izognemo neprijetnim telesnim tegobam med trajajočo nosečnostjo in po njej.

Eden glavnih vzrokov za nastanek Diastaze rektusa je tako dolgotrajno raztezanje mišice, ki nastane zaradi povečanja trebušnih sil in pritiskov, ki nastanejo ob nosečnosti. Trebušni mišici se zaradi delujočih sil in pritiskov razmakneta, vezivno tkivo (povezovalski kolagenski material, ki ga ustvarja aponevroza in kamor se pripenjajo ostale trebušne strukture), ki se nahaja med mišicama pa se raztegne v stran. Uradno je diastaza opredeljena kot diastasis mm. recti abdominis, ki se pojavi nad, pod ali v višini popka. Normalen razmik znaša do širine dveh prstov oziroma nekje do 2,5 cm. Pojav diastaze ne boli, je pa estetsko moteča, ob enem zmanjša integriteto in funkcionalno moč trebušne stene in tako poslabša bolečine v ledvenem delu, ter privede do nestabilnosti v medenici.

Diastaza rektusa se lahko pojavi tako pri moških kot pri ženskah, med najbolj ogrožene pa prištevamo prav nosečnice in novorojenčke, pri katerih se lahko diastaza pojavi kadar trebušna mišica ni popolnoma razvita in se še ne more speti skupaj na vzdolžni osi. Pri nosečnicah in po porodu pa se stanje diastaze pojavi zaradi tega, ker mišično in vezivno tkivo postaja zaradi hormona relaksina vse bolj elastično in zmehčano, kar lahko okrni podporo in vezivno funkcijo tkiva.

Kako vedeti, če imate Diastazo?

Da bi ugotovili, če trpite za Diastazo rektusov je najbolje opraviti kratek in enostaven test tako, da se uležete na ravno podlago, kolena naj bodo pokrčena s stopali v stiku s podlogo. Eno dlan položite nad glavo, drugo pa na trebušni predel s prsti nameščeni v sredino, na treh različnih položajih: v višini popka, 4 cm višje in 4 cm nižje od popka. Trebušna stena naj bo sproščena. Konice prstov položite v kožo, ki pa jih ne pritiskamo s silo, nato naredite podbradek, dvignite glavo in zgornji del trupa. S premiki prstov levo in desno lahko poskušate ugotoviti, koliko prstov gre v razmik med oba trebušnima mišicama, da lahko začutite zunanje robove preme trebušne mišice. Če imate težave s prepoznavanjem diastaze vam lahko pomaga tudi sledeči znak: točno na sredini vezivnega tkiva se nahaja popek. Ko se vezivno tkivo raztegne vstran, se popek izboči in na njegovem mestu nastane »hribček«. To se lahko zgodi na primer stoje, če povečamo ledveno krivino (lordozo) ali leže, če dvignemo glavo.

Ali se lahko Diastaza »pozdravi«?

Diastaza se kot taka sama po sebi ne pozdravi, vendar se lahko z izvajanjem posebnih vaj in povečanjem telesnega gibanja postopoma popravi in zapre. Samo zapiranje diastaze je v veliki meri odvisno tudi od teksture vezivnega tkiva, ki je pri vsakem posamezniku drugačno. Posamezniki, ki imajo šibkejše vezivno tkivo bodo za popravilo diastaze potrebovali dlje časa, kot posamezniki, čigar vezivno tkivo je močnejše.

Izogibanje nepravilnim gibom

V izogib slabšanju Diastaze rektusov se je potrebno izogibati katerihkoli upogibov trupa (trebušnjakov) in rotacij v kombinacijami z upogibi trupa. Prav tako, se je potrebno izogibati prekomernemu raztezanju ali silnim razmikanjem trebušne stene med vajami. Izogibati se je potrebno vseh vaj, ki neposredno povzročajo sile na površinsko trebušno steno.