Blog

Blog

Moja izkušnja z anevrizmo

Mladega Roka smo zaradi izjemne zgodbe prosili, da nam je zaupal svojo izkušnjo z možgansko anevrizmo, okrevanjem in načinom, kako se danes bori k ozdravitvi. Njegov pogum in izjemno trden karakter tudi nam daje dodaten motiv, da se trudimo z njim osvojiti vse elemente potrebne za dosego normalnih gibalnih vzorcev. Rok hvala za iskreno izpoved.

“Sem 25 letni študent, ki se je bil, pred dvema letoma, primoran soočiti z eno težjih preizkušenj, ki si jih oseba moje starosti lahko zamisli. Brez kakršnihkoli opozorilnih znakov, sem doma v postelji doživel možgansko krvavitev v desni hemisferi. Posledica krvavitve je bila levostranska hemipareza, kar enostavno pomeni, da leva stran telesa ne deluje kot bi morala.

Na nevrološki kliniki v Ljubljani so se maksimalno potrudili, da sem sploh ostal pri življenju, kar je bil samo po sebi že čudež. Po mesecu dni v umetni komi, so me začeli prebujati, ko pa jim je to uspelo, se je pričelo dolgotrajno okrevanje. Prvi korak rehabilitacije je bil URI Soča, kjer sem se kolikor toliko opomogel. Sledila je rehabilitacija v zdravilišču Laško, kjer sem nadalje napredoval. Ves ta čas sem imel redne terapije s kliničnim psihologom, kjer sva urila moje kognitivne sposobnosti, ki so bile na nivoju otroka.

Ko se je rehabilitacija v državnih ustanovah končala, sem bil prepuščen sam sebi. Na srečo mi je družinski prijatelj svetoval obisk Petega elementa, kjer sem spoznal odlično ekipo na čelu s Špelo Jakša. Pričela sva z urami pilates vadbe, ki so vse prej kot igra za starejše ženske. Še več, po prvem treningu sem moral dva dneva počivati, da so se mišice regenerirale. Pot okrevanja po poškodbi možganov je dolgotrajna, če ne kar doživljenjska. Izkušnjo sem se odločil deliti, ker vem kako je biti v koži pacienta, ki mu nobena ustanova ne zna svetovati kako naprej. Obisk Petega elementa priporočam vsem, ki hočejo poskrbeti za svoje telo in zdravje.”

Rok, študent

Pilates in tek: Zakaj je močna hrbtenica pomembna?

Med tekom naše telo prehaja skozi različna stanja obremenitev, ki se začnejo pri stopalih, potujejo navzgor po zadnji strani naših nog in trupa ter pristanejo v ledvenem predelu hrbtenice. Diski v ledvenem predelu naše hrbtenice so namenjeni absorbiranju določene količine tovrstnih obremenitev, vendar med nezadostno hidracijo, nepravilno tehniko teka oziroma staranjem diski in nepravilno telesno držo, postajajo medvretenčne ploščice vse manj prožne in fleksibilne. Medtem ko tečemo po trdih podlagah, so naši, predvsem ledveni, diski izpostavljeni ponavljajočemu se pritisku, kar lahko rezultira z bolečino v predelu križa ter v nekaterih primerih privede do hude bolečine v hrbtu tekačev. Najboljši način za preprečitev bolečine v spodnjem delu hrbta pa je krepitev mišic tega dela predela vključno z ostalimi mišicami, ki imajo funkcijo stabilizatorjev, tako da so med tekom mišice tiste, ki bodo absorbirale obremenitve namesto diskov.

Krepitev mišic trupa, vključno hrbtenice, vključuje krepitev trebušnih mišic in medeničnega obroča, kar je zmagovalna kombinacija in privede do vzpostavljanja optimalne drže. Za tekače je drža namreč ključ do uspeha – glava mora biti centrirana med rameni in ohraniti moramo pravilno nevtralno poravnavo hrbtenice, kolkov in medenice, kar omogoča nogam in stopalom, da se gibljejo z maksimalno močjo in učinkovitostjo. Še posebej morajo biti tekači pozorni na to, da kolke in medenico ohranijo stabilne, ko se z gležnji oziroma stopali poganjajo naprej. Če kolki nosijo težo, hrtbenica ni v nevtralni poravnavi in posledično medvretenčne ploščice doživljajo takoimenovano stanje šoka.

Porodna zgodba

“Končno lahko počasi začnem zbirati misli in občutke o zadnjih mesecih, tednih mojega življenja. O trenutku, ko sem kupe papirja, športnih pripomočkov, razne literature in ostalih drobnarij zamenjala za kupe plenic, sladkih, majhnih oblačilc, vonj po dojenčku.

Nosečnost sem preživela aktivno. Razvajala sem se z dolgimi sprehodi, z veseljem v srcu in na obrazu in seveda z rednimi obiski pilatesa za nosečnice, 2 -3krat tedensko, pri Petem elementu.

Primerna vadba v nosečnosti je pomembna kot pozitivne misli, zdravje, ljubezen do sebe, do male pikice, ki raste v tebi. Klepet s sovadečimi o tem in onem, o trebuščku, opazovanje, kako čas tokrat res vidno teče in zaupanja vredno strokovno vodenje vadbe so razlog, da sem vsakokrat komaj čakala ure pilatesa za nosečnice. Vadba pilatesa za nosečnice je vse prej, kot samo telovadba – je učna ura o spremembah v telesu nosečnice, o pravilni drži, o primernih vajah v nosečnosti, o pravilnem in varnem izvajanju le teh, ozaveščanje posameznih mišičnih skupin, priprava na porod sam. Še posebej je pomemben ‘body-mind’ vidik, saj je v nosečnosti še toliko bolj pomemben stik s svojim telesom, ki se počasi spreminja in pripravlja na prihod novega življenja. Brez skrbi in z veliko mero veselja smo se prepustile nadvse strokovnem vodenju inštruktoric, ki so nas varno popeljale skozi vadbo.

In napočil je dan D in trenutek, ko sem zaslutila – zdaj gre pa zares! Sprva neredni popadki so se vlekli do večera naslednjega dne, jaz pa sem obnavljala naše priprave na porod na vadbi pilatesa. Naslednji dan ob 10-tih zvečer, so bili popadki že zelo močni in pogosti in odpravila sva se v porodnišnico. Uf, malo odprta… še bo trajalo. Uredim vse podrobnosti na poti med sprejemno in porodno sobo in se, žal še v zelo zgodnji fazi, vležem na porodno posteljo. Bilo je okrog 11.00 zvečer. Redni in močni popadki so trajali vse do okrog 4.30 zjutraj. Vmesni čas je zavit v meglo, partnerjev pogled, stisk roke, moje koncentriranje na predihavanje popadkov. Živo se spomnim inštruktorice Špele, ki je dejala:’ Popadki bolijo, zelo, a vsak je korak bliže k otročku.’ Popadke sem tako sprejemala umirjeno, jih predihavala prav tako, kot smo se vse dolge mesece učile. Učile smo se predihavati popadke, se z njimi spoprijeti tudi mentalno – zavestno. In ravno to mi je v dolgih urah ležanja v porodni sobi zelo pomagalo pri sproščanju ob popadkih in predihavanju le teh. Morda še kratka anekdota, ko me je sestra v porodni sobi vprašala ali popadke sploh čutim, saj me njimi ostajam tako mirna;) Če bi zmogla, bi se zasmejala;))

Porod se je končal z dodanimi umetnimi popadki in v kratkem sem že božala glavico moje punčke;) Vsekakor katarzična izkušnja, vredna novega življenja.

Hvaležna sem svojemu dragemu, da je čvrsto stal ob meni, inštruktoricam ‘Elementkam’, ki so me tako dobro opremile z znanjem, dobro telesno pripravljenostjo, fizičnimi sposobnostmi in mentalno ozaveščenostjo samega poroda, pa tudi predporodnega in poporodnega obdobja.”

Jelena K.